Slovenski slavist Matija Murko je s fonografom na Balkanu odkril, da ljudski pevci iste pesmi ne ponavljajo dobesedno, a vseeno vztrajajo, da pojejo natanko to, kar so se naučili. To spoznanje je usmerilo Milmana Parryja k dokazu, da je tudi Homerjeva epika nastala na enak način — sproti, iz naučenih formul, brez enega samega izvirnika. Epizoda sledi tej sledi vse do sodobnih jezikovnih modelov, ki besedila prav tako ne jemljejo iz arhiva, temveč jih tvorijo v trenutku. A razlika je bistvena: guslar je odgovarjal svoji skupnosti, model pa nikomur. Kaj to pomeni za vlogo človeka, ki mora danes presoditi, kaj od tako ustvarjenega besedila sploh drži?
Podden och tillhörande omslagsbild på den här sidan tillhör
Sašo Dolenc. Innehållet i podden är skapat av Sašo Dolenc och inte av,
eller tillsammans med, Poddtoppen.
