»Kamorkoli se ozreš... na planine tam, ki so v soncu bela sonca, na gozdove pod njimi, ki spe, od luči omamljeni, in še v sanjah na tihem prepevajo, sama sveta božja pota, od nebes blagoslovljena v devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoča.« To je le delček besedila Ivana Cankarja, ki je mnogokrat domovini zapel prav na poseben način, kot tudi v črtici z naslovom V poletnem soncu, ki smo jo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.
Podden och tillhörande omslagsbild på den här sidan tillhör
Tadej Sadar. Innehållet i podden är skapat av Tadej Sadar och inte av,
eller tillsammans med, Poddtoppen.
