Barbara Juršič: sloveniti »saudade«, Saramaga in jezik, ki šumi kot ocean

»Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo Portugalske, ampak tudi Brazilije, Angole, Mozambika, celo Kapverdskih otokov, Vzhodnega Timorja, saj je portugalščina zaradi kolonialne zgodovine postala uradni jezik držav na več celinah. In ker prevajati književnost ni samo iskati jezikovni ekvivalent, temveč tudi pravi jezik za izražanje določene kulture, življenjskih okoliščin, tradicij, zgodovine, je njeno delo še posebej zanimivo. Z Barbaro Juršič se v pogovoru sprehajava po literarnih govoricah avtorjev in avtoric, ki jim je iskala glas v slovenščini. Obožuje portugalskega nobelovca Joséja Saramaga in njegov odlični roman Leto smrti Ricarda Reisa, kreativno se loteva magične mozambiške krajine Mie Couta, išče pravo pot v portugalščino 19. stoletja predstavnika realizma Eçe de Queirósa ter v razpadli jezik in fragmentirani svet Antónia Lobo Antunesa. Ob literaturi spregovori tudi o specifičnosti jezika in ne nazadnje o njegovi posebni zvočnosti, saj z vsemi š-ji spomni na bučanje močnih valov Atlantskega oceana.